Radio Zeleni val MultiMedijska stran Radia Zeleni val
Podobni članki
Podnebne spremembe ne prinašajo le vročinskih valov, enkratnih suš, poplav, neurij in žledolomov. Večji problem so posledice, ena je drevesni škodljivec lubadar, trenutno največja grožnja, ki lahko v nekaj letih uniči vse smrekove gozdove.
Vremenske razmere so bile v minulih dveh poletjih od žledoloma februarja 2014 tako ugodne za razvoj lubadarja, da se je nadpovprečno razmnožil. Tudi letos je bil julij po podatkih vremenoslovcev za kar dve ali tri stopinje Celzija toplejši kot običajno, jutra so bila na trenutke sicer sveža, a je temperatura čez noč redko padla pod 16,5 stopinje, ki je minimalna temperatura, pri kateri lubadar izleti in napade naslednjo smreko.
Kot je povedal vodja sektorja za strokovne zadeve mag. Živan Veselič z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je Slovenija prvo večjo namnožitev lubadarja doživela v letih 2004 in 2005, in sicer kot posledico izjemne suše in visokih temperatur poleti 2003. »Takrat se nam je prvič pokazalo, da je smreka zaradi lubadarja resno prizadeta, da so količine napadenega lesa daleč presegle običajno škodo v prejšnjih letih.« Lubadar se ob ugodnih klimatskih razmerah množi v letih po ujmi. »Zato smo ga s sanitarnimi sečnjami lovili vse do leta 2008.« A prve dni februarja 2014 je žledolom, ki je zahteval nekaj smrtnih žrtev, v slovenskih gozdovih polomil dobrih devet milijonov kubičnih metrov dreves. Led je polomil dvakrat več drevja od načrtovanega letnega poseka.
