Radio Zeleni val MultiMedijska stran Radia Zeleni val
Podobni članki
Nekdanji izraelski premier in predsednik Šimon Peres, ki so ga pred dvema tednoma sprejeli v bolnišnico zaradi možganske kapi, je danes zgodaj zjutraj umrl, je poročala francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na pokojnikovega osebnega zdravnika.
Šimon Peres je bil eden izmed izraelskih državnikov z najdaljšim stažem, saj je v političnem življenju judovske države deloval več kot 66 let. V svetu je veljal za verjetno najbolj uglednega Izraelca, v domovini pa je bil hkrati eden najmanj priljubljenih politikov. Po umoru premierja Jicaka Rabina leta 1995 so tako številni Izraelci po ulicah izjavljali: “Ko bi vsaj zadelo Peresa!“ V dolgih letih politične kariere si je včasih nakopal tudi pravo sovraštvo, predvsem na desnici. Peres je poleg predsedniškega stolčka dvakrat zasedal položaj premierja, pa tudi položaj zunanjega, obrambnega in finančnega ministra, torej skoraj vse možne najpomembnejše položaje v izraelski vladi.
Čeprav je bil na splošnih volitvah leta 1977, 1981, 1984, 1988 in 1996 vedno poražen. Laburistične stranke, ki jo je poldrugo leto pred zasedbo predsedniškega položaja zamenjal za Kadimo, tako ni nikoli povedel do volilne zmage.
Kot Shimon Perski se je rodil 2. avgusta 1923 v poljskem Wiszniewu, ki je sedaj na ozemlju Belorusije. Z 11 leti je skupaj z družino emigriral v Palestino. V 40. letih minulega stoletja se je pridružil sionističnemu boju, očeta Izraela Bena Guriona pa je spoznal med avtoštopom.
Politična kariera
Začel jo je leta 1948 v uradu ustanovitelja judovske države Davida Bena Guriona. Pri 29 letih je postal generalni direktor nastajajočega obrambnega ministrstva, obravnavajo pa ga tudi kot utemeljitelja nerazkritega izraelskega jedrskega programa, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Od leta 1959 je bil član kneseta, izraelskega parlamenta. Laburistično stranko je vodil od leta 1977 do leta 1992, ko je vodenje stranke prevzel Jicak Rabin. Med letoma 1984 in 1986 ter med letoma 1995 in 1996 je bil premier.
Vrhunec je doživel leta 1994, ko je za ključno vlogo pri leta 1993 sklenjenih mirovnih sporazumih iz Osla skupaj s premierjem Rabinom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir. Zaradi svojih mirovnih prizadevanj si je prislužil spoštovanje vsega sveta.
Peres je nekdaj ostro zavračal vsakršen kompromis z arabskimi državami, po lastnih besedah pa se je spreobrnil po letu 1977, ko je v Jeruzalem na zgodovinski obisk dopotoval egiptovski predsednik Anvar Sadat. To je vodilo v prvi arabsko-izraelski mirovni sporazum, mirovno pogodbo med Egiptom in judovsko državo leta 1979.
Peresovo zavezništvo z Arielom Šaronom je poleti 2005 omogočilo umik judovskih naseljencev in izraelskih sil z območja Gaze po 38 letih okupacije, čeprav so upanja na posledično oživitev mirovnega procesa propadla.
