Zadnje slovo od pevca bo danes na splitski Rivi, pogreb pa bo jutri v družinskem krogu v Veli Luki na Korčuli, kjer se je Oliver Dragojević rodil.
Glasba je Dalmatinca spremljala od malih nog. Že pri petih letih mu je oče kupil orglice, s katerimi je nato zabaval turiste in prišleke s trajektom na otok. Zaradi strasti do glasbe so starši fanta poslali na glasbeno šolo v Split, kjer je osvojil še klavir, klarinet in baskitaro.
Prvič je na odru nastopil leta 1961 na splitskem otroškem festivalu, zapel je pesmico Baloni. Kariero je začel leta 1963 kot pevec in klaviaturist splitske skupine Batali, prvi večji uspeh pa je doživel na Splitskem festivalu leta 1974, ko je prejel prvo nagrado občinstva s skladbo Ča će mi Copacabana.
Že prihodnje leto je v Splitu nastopil s pesmijo Galeb i ja skladatelja Zdenka Runjića (sodelovanje z Runjićem je eden najbolj prepoznavnih tandemov na hrvaškem glasbenem prizorišču), od tam je šla njegova glasbena pot, na kateri je melodije dalmatinskih klap prepletel z džezom in sodobnimi ritmi, samo še navzgor. Je eden redkih balkanskih glasbenikov, ki je nastopil v newyorški dvorani Carnegie Hall, v londonskem Royal Albert Hallu, pariški Olympii in v sydneyjski operi. V dobrih 40 letih glasbene kariere je ustvarjalni Dalmatinec izdal 23 studijskih albumov in številne kompilacije, njegove uspešnice, kot so Cesarica, Nadalina, Moj lipi anđele, Galeb i ja, Skalinada, Malinkonija ter številne druge, pa so osvojile srca na milijone ljudi. Za svoje glasbeno ustvarjanje je prejel tudi številne nagrade, februarja letos je bil na 25. podelitvi hrvaških glasbenih nagrad Porin odlikovan s kipcem za življenjsko delo.
HVALA OLIVER ZA ČUDOVITE PESMI, KI SI NAM JIH ZAPUSTIL IN SO TI ODPRLA VRATA NEBEŠKEGA RAJA.